Članki

Članek o kraševcu v majski reviji Gea

Člani Kluba kraških ovčarjev Slovenije KKOS smo priredili »Dan kraškega ovčarja na gradu Štanjel«

 

Gotovo najobsežnejši dogodek v zgodovini kraških ovčarjev, kjer se je kljub slabši vremenski napovedi zbralo preko štirideset kosmatincev in več kot dvesto obiskovalcev in lastnikov kraških ovčarjev.


Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu. Je kamnita vasica, ki se ponaša s kraško dušo in je prepoznavna po tem, da odraža kraškega človeka. V njem si lahko ogledamo najstarejšo znano stavbo - kraško hišo, ki priča o zgodovini kraja že od 14. stoletja, se sprehodimo skozi znameniti Ferrarijev vrt, nastal po načrtih župana Maksa Fabianija, si ogledamo stalno razstavo likovnih del Lojzeta Spacala ali se zadržimo na grajskem dvorišču, v samem jedru starega naselja.

 

Tam smo se v nedeljo, 18. 3. 2018 zbrali tudi lastniki in ljubitelji kraškega ovčarja. Poleg značilne čarobne, pisane, pa spet kamnite in puste kraške pokrajine, poleg vztrajnega in gostoljubnega kraškega človeka, Kras predstavlja tudi kraški ovčar. S seboj nosi zgodovino Krasa, saj je stoletja veljal za zvestega spremljevalca kraških pastirjev. Z medsebojnim zaupanjem sta pastir in kraški ovčar zgradila prijateljstvo. En v drugemu sta prepoznala varnost, pes je neustrašno varoval čredo ovac pred volkovi, pastir pa je varoval mehko dušo kraškega ovčarja. To lastniki in ljubitelji kraškega ovčarja prepoznavamo še danes, ko je kraški ovčar predvsem družini predan in na družinske člane brezpogojno navezan sopotnik.

 

Klub kraških ovčarjev Slovenije, občina Komen z Javnim zavodom Komenski Kras ter Založba Hart smo v Štanjelu organizirali izjemen kulturni dogodek, katerega središče je bil kraški ovčar. V bogatem kulturnem programu je bila predstavljena obsežna dvojezična monografija Blaža Vehovarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije, akademskega slikarja in tudi kinološkega sodnika ter člana Državne vzrejne komisije za kraškega ovčarja. Monografija Kraški ovčarji – sinovi burje je prava mojstrovina, ki opozarja na našega kraškega ovčarja vse tiste, ki ga ne poznajo in dela ponosne vse tiste, ki smo lastniki tega prečudovitega psa. Izid monografije je s svojimi mislimi pospremil tudi naš pesnik s Krasa Ciril Zlobec, predgovor za knjigo pa je o edini slovenski mednarodno priznani avtohtoni pasmi napisal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan. Poleg predstavitve monografije je tisti dan potekala tudi otvoritev razstave o kraškem ovčarju. Razstava predstavlja zgodovino pasme in značilnosti sobivanja kraškega ovčarja z lastnikom in okoljem, tako skozi umetniška dela akademskega slikarja Blaža Vehovarja, kot tudi skozi številne razstavljene zgodovinske vire in predmete, ki nam predstavijo to mogočno kraško pasmo.

 

Otvoritev razstave je z nagovorom pospremil gospod Židan, ki je svoje navdušenje nad kraškim ovčarjem pospremil z besedami: “Kraški ovčarji so nam lahko s svojim vedenjem in značajem za zgled. So zvesti ter močno navezani na družino, lastnika in okolje. So neizprosni čuvaji, inteligentni, vztrajni, močni in hkrati dobrodušni. So naši.” O značilnostih in pomenu pasme za današnji čas sta spregovorila tudi predsednik KZS g. Egon Dolenc in predsednik KKOS g. Blaž Vehovar.

 

Po otvoritvi razstave in predstavitvi knjige smo se na grajskem dvorišču zbrali naši ovčarji in z njimi mi, lastniki in ljubitelji tega čudovitega psa. Radi izkoristimo priložnost za druženje, kjer beseda teče predvsem o tem, kako nam naši pasji prijatelji popestrijo vsakdan. Da pa je pogovor lažje tekel, je s pogostitvijo poskrbel g. Andrej  Švagelj iz mesnice in trgovine Tošč.

 

Program se je nadaljeval z okroglo mizo, kjer so o značilnostih pasme in vzreji spregovorili Jelka Simčič, dr. Marko Marc, dr. Mateja Plevnik in nenazadnje g. Miroslav Zidar, avtor prve knjige o kraškem ovčarju z naslovom O kraševcu. Blaž Vehovar je v uvodu predstavil vse sodelujoče, nato pa je beseda stekla o vzrejanju kraškega ovčarja, pa tudi ostalih pasem psov, včasih in danes; v preteklosti je slonela bolj na izkušnjah in poznavanju pasme vzreditelja, dandanes pa si lahko pomagamo tudi z genetskimi raziskavami in koliko nam te lahko pomagajo. G. Marc je poudaril velik pomen vzrejanja s preizkušenimi, tradicionalnimi postopki, ki so se skozi stoletja potrdili kot zanesljivi pri naših starih pasmah (kraševec, lipicanec, krško poljski prašič, ...) – na osnovi mentorstva. Poudaril je tudi, da je panika okoli genetske pestrosti povsem odveč, saj so stare pasme vedno bile vzrejane z malo živalmi in v ozkem sorodstvu. Pogovor je bil živahen in zanimiv že med člani okrogle mize, v veliki meri pa smo sodelovali tudi poslušalci.

 

Nedeljski dan smo zaključili s sprehodom po Ferrarijevem vrtu in naprej do Fabianijevega posestva v Kobdilju, kjer sta nas s prijazno besedo sprejela in z obloženo mizo pogostila lastnika Blanka in Andrej Malgaj.

 

Kraška burja je tisti dan ponos na našo edino mednarodno priznano avtohtono pasmo psa, na našega kraškega ovčarja, odnesla in zanesla daleč naokoli.

 

 Saša Kregar, članica UO KKOS

 

PISALO SE JE LETO 2017 …

Avtor: Janja Zimšek

 

KKOS – knjiga
KKOS – film
KKOS – razstave
KKOS – promocije
KKOS – legla

Tako, na kratko, da krajše ne gre. Mirno lahko prekinete z branjem in obrnete list, a vam ne bi priporočala, saj se za temi, na kratko nanizanimi dejstvi, skriva marsikaj. Večina vas bo brala dalje, čudovito. Pa nekako začnimo.

Naš, na marčevski volilni skupščini izvoljen predsednik, Blaž Vehovar, je že kar na samem začetku svojega mandata, s podporo članov KKOS-a, izdal monografijo Kraški ovčarji – sinovi burje. Predstavitev monografije je potekala 26. 10. 2018 v Zlati dvorani Narodne galerije v Ljubljani.  Na prireditvi so bili med drugimi prisotni tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd, gledališki in filmski igralec Pavle Ravnohrib, nekdanji tv voditelj, novinar in dopisnik Tone Hočevar, predsednik Kinološke zveze Slovenije Egon Dolenc, ter mnogi ugledni kinologi, kot so Miroslav Zidar, Željka Fon Zidar, Jelka Simčič, Janez Plestenjak, Branka Sluga in drugi. Izdajo knjige je seveda podprla tudi Kinološka zveza Slovenije. Vsakdo, ki vsaj malce spremlja medije, mu ta novica verjetno ni tuja, saj je bila zelo odmevna v medijih s številnimi članki in prispevki v kar nekaj televizijskih oddajah. Če povzamem besede avtorja, da kraški ovčar mora imeti v slovenski kinologiji posebno, priviligirano mesto, se z njim zagotovo vsi ljubitelji naše edine avtohtone pasme strinjamo. No, bolje povedano, vsi Slovenci bi se morali s tem strinjati. Še posebej prijetno je pa bilo pokramljati ob vinu in pršutu po uradnem delu predstavitve, baje. Vas ni bilo? Saj mene tudi ne, mi je žal viroza to preprečila. Kaj pa vam? Pa ob drugi priložnosti.
In skoraj bi pozabila povedati, da je bila konec novembra monografijo zelo uspešno predstavljena skupaj z našimi kraševci na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Predstavitev knjige Kraški ovčarji- sinovi burje na knjižnem sejmu je še eden izmed velikih uspehov naših članov in predvsem predsednika in avtorja monografije Blaža Vehovarja. S tem dokazujejmo, da nam prostor v srcu in duši res zavzema kraški ovčar. Potrditev našega dela so bili številni obiskovaci v Narodni galeriji in v Cankarjevem domu, kjer so si z veseljem v živo ogledali kraškega ovčarja.

Ko rečem knjiga, mi misel kar sama preskoči na šolo. Kaj pa vem za kaj. Če kdo, potem se sama zelo dobro zavedam, kako je pomembno postaviti dobre temelje pri mladih, najmlajših. Tega se zavedajo tudi naši člani, da zapišem natančneje, Damijana in Davorin Lisjak, Vesna Kosmač in Jože Kraševec ter priznani, dolgoletni vzreditelj Damijan Vitez. V angleškem jeziku so našega kraševca predstavili učencem in učiteljem sedmih držav v projektu Erasmus+ Reduce, Reuse, Recycle. Vitez Damijan s Pino Kamengorsko in Damijana ter Davorin Lisjak s Primusom Miliruj pa so v OŠ Dutovlje sodelovali v učnem programu genetike in predstavili pomen dobre genske zasnove za kvalitetno in zdravo pasmo.
Bolj pogosto bomo ozaveščali mlade o naši edini avtohtoni pasmi, kraškem ovčarju, na katerega smo lahko opravičeno ponosni, redkeje bomo v bodoče priča  mačehovskemu odnosu do tega, kar je naše in vedno manj bo ob pogledu na kraševca vprašanj ‘’Ali je to šarplaninec?’’ in ‘’Katera pasma je to?’’, ki sem jih osebno bila deležna v Gornji Radgoni na AGRI, kmetijsko – živilskem sejmu.

Kljub avgustovski vročini se že vrsto let s svojimi kraševci uspešno predstavljamo obiskovalcem kmetijsko – živilskega sejma v Gornji Radgoni. Za to prestavitev ima seveda velike zasluge dolgoletni, odličen vzreditelj Franc Kiseljak. Res bi bila velika škoda, če se na takšnem sejmu, kot je AGRA ne bi predstavil kraševec v vsej svoji veličini. Pa da ne boste mislili, da je to bila letos edina uspešna predstavitev kraških ovčarjev na javnih prireditvah. Daleč od tega.

Še v istem mesecu, v mesecu avgustu, smo se v velikem številu zbrali ‘’v zibelki kraševca’’, na Krasu. Sodelovali smo v povorki na "Prazniku terana in pršuta" v Dutovljah in v Sežani, na 2. Dnevu kraškega ovčarja.  "Zdaj je pa prišla najlepša sloveska noša" je navdušeno rekla gledalka ob cesti. Lastniki kraševcev, ki smo sodelovali v povorki smo jo z nasmehom pogledali, ji pokimali in ponosno nadaljevali pot. Celo pot so nas spremljali nasmejani obrazi in aplavz, pa seveda božajoče roke. Na koncu še hladna voda in kopanje za kosmatince, ter klepet, hrana in pijača za lastnike. Je lahko še kaj lepšega?
Domžale so letos že tretjič gostile največji dogodek za ljubitelje živali pri nas "Festival za ljubitelje živali." Cilj dogodka je predvsem odgovorno skrbništvo živali, saj na njem otroci in odrasli spoznajo veliko novega o živalih ter njihovi negi. Predstavile so se številne terapevtske živali, spoznavali so lahko tudi mnoge pasme in pasje discipline. Seveda so tudi tukaj naši člani z veseljem predstavili našo edino slovensko avtohtono pasmo, kraškega ovčarja. Naša aktivna članica Blanka Dolinar je v intervjuju res strokovno in na zanimiv, prisrčen način predstavila kraševca.
Izvedli smo še kar nekaj manj odmevnih promocij našega ''kraškega'', a zaradi tega nič kaj manj pomembnih. Vsaka predstavitev naše čudovite avtohtone pasme, kjerkoli in kadarkoli, je dobrodošla in dela kraševcem v prid.

A prešla bom kar na 5. specialno razstavo za kraške ovčarje za 4. prehodni pokal Janeza Hojana v okviru mednarodne razstave CACIB Bled lI 2017. Ravno za potrebe razstav in drugih promocij smo letos dali izdelati tudi dva velika roll – on plakata, ki smo ju prvič uporabili prav na specialki. No, to se pa že moram pohvaliti, da je na njem s podelitvijo naslova BOS slavil ravno naš Naj, ju – hej. Pa smo bili glavni ha, ha, ha. Pomembno je sodelovati, ne zmagati, pravijo, jaz pa, da se s tem tolažijo poraženi. Šala–mala. Nekaj pa je res naj pomembnejše. Druženje z podobno mislečimi, izmenjava mnenj, izkušenj, nasvetov in seveda ponovno prikaz naše avtohtone pasme širšemu krogu ljudi.
Zdi se mi, da pišem že kar precej časa o dejavnostih KKOS-a v letu 2017 in nisem še niti omenila, da naši kraški ovčarji postajajo prave filmske  zvezde. Prav ste prebrali.
Dvakrat smo se že zbrali na snemanju uvodnega reklamnega spota za film o kraškem ovčarju Vastna Valiča, v Kobilarni Lipica in na Vremščici. Snemanje uspelo ‘’s prve’’, se reče. Hja, to so pa kraševci, ne.

Leto 2017 je bilo za KKOS uspešno in plodno v dobesednem pomenu besede, saj so nas naši odlični vzreditelji razveselili z velikim številom legel, šest spomladi in eno jeseni. Nikakor pa ne smemo zaključiti, ne da bi omenili vzreditelja Viktorja in Ivico Kren, saj brez njune požrtvovalnosti in pomoči kraški ovčar nikakor ne bi bil tako prepoznaven. Kako dejavna sta pa priča tudi dejstvo, da je njun lepotec Nil daleč najtrofejnejši kraški ovčar vseh časov. Zdaj se bliža že devetdesetim podeljenim naslovom BOB!
Počasi se zaključuje, to moje pisanje, drugače pa se še kako nadaljuje. V leto 2018 smo stopili polni energije, z novimi načrti, s skupnim sloganom ‘’Za kraševca s kraševcem’’. 

 

"""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""</p>"

Zadnji sklepi KSV KZS

UO KZS je dne 19.12.2017 potrdil naslednje sklepe KSV, ki zadevajo področje vzreje:

Sklep KSV 1/K17-2017:
Za legla, skotena od 01.01.2018 dalje, velja:

    KSV za preglede legel, poleženih od 01.01.2018 dalje, uveljavlja prehodno obdobje.
    V prehodnem obdobju se vzreditelj lahko odloči za:
    a/  en (1) ogled legla,
    b/  dosedanji režim pregledov legel, tj. dva (2) ogleda legla.
    Protokol enega (1) ogleda legla je:
    a/  vzreditelj najkasneje do dvajsetega (20) dne po kotitvi sam izpolni in posreduje lastnoročno podpisan obrazec »Obvestilo o leglu« s »Seznamom mladičev« na KZS skupaj z vso vzrejno dokumentacijo plemenke in plemenjaka, ki ni bila posredovana ob prijavi paritve,
    b/  izbrani vzrejni referent bo ogled legla opravil po 42. dnevu starosti mladičev in najkasneje do dopolnjenih 8. tednov starosti mladičev, vsekakor pa pred čipiranjem mladičev,
    c/  po čipiranju mladičev (do dopolnjenih 8. tednov starosti mladičev) vzreditelj najkasneje do 10. tedna starosti mladičev posreduje »Seznam mladičev« z mikročipirnimi nalepkami na KZS skupaj z dokazili o morebitnih delovnih, tekmovalnih in razstavnih uspehih.
    Dosedanji režim pregledov legel z dvema (2) ogledoma legla je nespremenjen.
    Prehodno obdobje se zaključi s prehodom na uporabo spletne aplikacije za registracijo legla.


Sklep KSV 2/K17-2017:
KSV predlaga UO KZS sprejem sklepa kot sledi:

    Rok za oddajo popolne dokumentacije za izdajo rodovnikov je najkasneje do izpolnjenih deset (10) tednov starosti mladičev. Po tem roku se rodovniki, za katere ni podatka o novem lastniku, izdajo brez vpisa lastništva.
    Nepravočasno posredovanje dokumentacije za registracijo legla (Prijava paritve, vzrejni dokumenti staršev, Obvestilo o leglu s prilogo) ali nepravočasno posredovanje dokumentacije za izdajo rodovnikov (Seznam mladičev z mikročipirnimi kodami, morebitna dokazila o delovnih, tekmovalnih in razstavnih uspehih), rodovnike podraži za 50%. Naknadna obvestila o lastništvu psa se ne štejejo za zamudo pri posredovanju dokumentov.
    Po izpolnjenih šestnajstih (16) tednih starosti Rodovna knjiga nerešene primere preda KSV. Izdaja rodovnikov je v takih primerih možna le na podlagi sklepa KSV, kar rodovnike podraži za 100 %.


Sklep KSV 3/K17-2017:
KSV predlaga UO KZS sprejem sklepa kot sledi:
Taksa skočnine za plemenjake se od 01.01.2018 dalje ne zaračunava.

Kraševci in genetika

 


 

NIL IN NESI PRI UČENCIH V OSNOVNI ŠOLI PODGORJE PRI SLOVENJ GRADCU

 Avtor: Ivica in Viktor Kren

 

Tudi letos nas je učiteljica 2. razreda g. Nina Krištofelc povabila, da v šolo pripeljeva naša kužka in ju predstaviva učencem. V razredu je bila popolna tišina, ko sva potrkala na vrata. Ko sva vstopila, je v razredu završalo. Učiteljica naju je učencem predstavila, midva pa sva jim povedala nekaj o kužkih. Predstavila sva jim kraške ovčarje, ki so edina slovenska avtohtona pasma, njihov videz in značaj. Pogovorili smo se o negi in skrbi za živali, o njihovi prehrani in o čistoči. Poudarila sva pomen vrečk za iztrebke, o skrbi za njihova bivališča, o dnevnih sprehodih, pripomočkih za nego itd. Odgovorila sva tudi na vsa vprašanja, ki so jih imeli učenci.

 

Največje veselje je bilo, ko sta Nesi in Nil šla med otroke, da so ju lahko božali in uživali z njima. Tudi tistim učencem, ki so se bali, sta se prikupila in ni bilo otroka, ki se ne bi želel stisniti k njima in ju božati. Ko sva se poslovila, so jima pomahali v slovo, si umili roke in šli k malici.

 

Osnovna šola Podgorje je podeželjska šola, pa sva vendar ugotovila, da otroci premalo poznajo pse in sobivanje z njimi, se pa odnos do njih spreminja, saj pes postaja človekov prijatelj in ni le čuvaj hiše.

 

 


 

Predstavitev kraševca v mednarodnem projektu Erasmus

Avtor: Vesna Kosmač

 

Brut je navdušil učence in njihove spremljevalce iz kar osmih evropskih držav.
V okviru mednarodnega projekta Erasmus+ Reduce, Reuse, Recycle, je OŠ Litija v tednu od 2.4.2017 do 8.4.2017 gostila učence in učitelje osmih evropskih držav: Slovenije, Španije, Grčije, Latvije, Poljske, Bolgarije, Finske in Turčije.

V četrtek 6.4.2017 so vsi, tako gostitelji, kot gostje spoznavali lepote slovenskega krasa. V okviru tega smo jim predstavili tudi kraškega ovčarja, kot edino slovensko avtohtono pasmo. V angleškem jeziku smo jih seznanili z zgodovino kraškega ovčarja, opisali njegove fizične značilnosti, njegov edinstven značaj in poudarili vlogo, ki jo je skozi stoletja odigral na kraških tleh. Brut in njegov vodnik Jože Kraševec, sta zbrane seveda navdušila.

Agra 2016, 24 avgust 2016

Avtor: Besede Naja Srednjedravskega zapisala Janja Zimšek

                            

Naj vam zdaj pa Naj pove …

                          

Kje naj začnem? Ja, vem, večina bi mi odgovorila, naj začnem na začetku. Imate prav. Na samem začetku moram omeniti svoj fenomenalen kraševski spomin. Čeprav je že kar nekaj pasjih šap preteklo od tega dogodka, se še vsega prav dobro spomnim. Tako je šlo s to stvarjo.

Na predvečer danega dogodka v tako neobveznem dremežu  skozi malce priprto oko zaznam, da glavnik in krtača potujeta skupaj z mojo nasmejano lastnico proti meni. Pa ne no, spet! Pa kaj je zdaj tu tako smešnega? Kam bi zdaj šel, levo, desno, pod mizo? Pa dobro no, naj ji bo, saj malo praskanja mi godi. Še bolje pa je, da mi potem vsa moja družina kakšnih pet minut občudujoče razlaga, kako sem lep, ljubek, prisrčen in analizirajo vsako mojo dlako posebej. Nekoliko nadležno, a važno je to, da sem spet glavni.

Nekaj se pripravlja po tem praskanju si mislim jaz. Slej ko prej mi bo pa moja lastnica povedala kaj o nadaljnjem poteku dogodkov. Zmeraj mi vse pove, jaz jo zvesto gledam in se delam, da vse razumem. Pa jasno, da večkrat nimam pojma, kaj mi pripoveduje. Ja takšno je pač to življenje z mojim najboljšim prijateljem človekom.

Kot zmeraj je sedla za tisti svetleči ekran in začela brati. Od vsega tega branja sem dojel le to, da bom moral biti lep, urejen, priden in ponosno razkazovati svoje kraševske čare. No ja, žuganje s prstom sem si namreč tako razlagal. Pa je to sploh kakšen problem?

 

 

No, tako je brala, morda boste vi kaj več razumeli:

Letošnja AGRA bo v Gornji Radgoni, na stičišču Slovenije s Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko, predstavila 1798 razstavljavcev iz 30 sodelujočih držav na skupaj 70.800 razstavnih površin. Posebno pozornost bo namenila mednarodnemu letu stročnic. AGRA bo predstavljala najvidnejše svetovne blagovne znamke kmetijske mehanizacije, vse tisto, kar potrebujemo za pridelavo zdravju prijaznih živil na način prijazen okolju ter vrhunske pridelke, prehranske izdelke, jedi, vina in produkte slovenske živilsko predelovalne industrije. Ekološkemu kmetijstvu in živilom, gospodarjenju z gozdom in lesom ter kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje se bodo pridružile predstavitve živali v hlevih, maneži in v strokovnem dogajanju. Vse, ki se s poljedelstvom ukvarjajo profesionalno in ljubiteljsko, bodo vabile predstavitve na osrednjem sejemskem vrtu, permakulturnem vrtu ter sejemski njivi. Agro bodo spremljali tehtni strokovni posveti, stanovska in družabna srečanja, tržnice, pokušnje, tekmovanja in zabavni dogodki. Bienalno pa bo ob njej potekal tudi 20. Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike, INPAK in razstava Natečaj Slovenski oskar za embalažo. (http://www.pomurski-sejem.si/index.php/sl/agra/o-sejmu)

In res, rečeno, storjeno. Zjutraj najprej kratek skok na bližnji travnik. Noro dobro se je zapoditi po visoki, rosni travi. Ni dolgo, ko smo se že lovili okoli avta. Čakaj, zakaj že moram spet v to pločevinasto škatlo?

Pa ljudje! Razumite vendar! Meni povsem zadostuje bližnji travnik in gozd!

Hvala že komu, da me spomin ne zapusti nikoli. Ta moj, tako zaželen skok v avto bo verjetno povezan s tistim žugajočim prstom, ki sem si ga razlagal z urejen, priden, lep, ponosen na svoje kraševske čare… Sem si rekel, če že moram v to pločevinko, ki mu rečejo avto, me boste pa nosili vanjo, tako, da bo malo tudi po moje. Ne bom skakal! Po treh odhodih v hišo po pozabljene stvari, ki jih tako ali tako ne bomo potrebovali, smo se končno peljali cilju naproti.

Po poti sem malo lajal na mimo bežeče pločevinke, cvilil, da sem jim cefral živce in ugotovil, da smo prispeli na cilj, ko so se vsi moji ''zbasali'' iz te pločevinaste škatle, nakar so osvobodili še mene.

 

 

A je takšna gneča, oziroma ''gužva'', bi rekla moja štajerska lastnica, sploh mogoča? Vse vrvi, hiti, kriči. Koliko ''človečkov'' se je pa tukaj nagrmadilo? Hodil sem slalom med mnogimi nogami, kot da sem na treningu agilityja in mirno vam lahko rečem, sejem bil je živ. Levo stojnice, desno stojnice, vmes pa reka ljudi.

Vsa sreča, da smo kmalu prispeli do sence. Tam pa, jupi, kaj vidim, ne boste verjeli, moje pasje prijatelje in sorodnike, kraševce. Vse že poznam, Hila, Ita, Nila, Kara, Mejka, Kalo. Trenutek drobnega razočaranja preplavi neizmerna sreča  in veselje. Tu je! Moja mama Hita je ponovno tu! Skoraj nisem mogel verjeti, da je ne bi bilo, saj nikoli ne manjka. Čista fantazija. To je bilo luštno! Mahajočemu repnemu pozdravljanju ni bilo ne konca ne kraja. Moja mama, mamica moja… Moja lastnica, ko je še posebno dobre volje, mi vedno reče ''mala Hita''. 

Veste, naši lastniki so se  prav zaradi nas povezali v Klub kraških ovčarjev Slovenije in si s tem tudi zadali nalogo promoviranja nas, kraševcev, kot dobre čuvaje in družinske pse in ohranjanja naše prvobitne naloge pastirskih psov in čuvajev pašnih čred. Lepo se sliši ne? In prav je tako. Saj smo pa edini pravi Slovenci v pasjem svetu. No, se razume, tudi mi smo ponosni na njih, njihovo ljubezen jim vračamo v vsakem trenutku, o naših obrambnih sposobnostih pa bolje, da se sploh ne razpišem. Tu pa nam ni para. Smo nepodkupljivi, zvesti, neustrašni, pametni in stanovitni. Pa kdo nas ne bi imel rad? Ni ga lastnika, ki se ne bi z velikim užitkom potopil v naš mehak, topel kožuh. Ga ni!

No, gremo dalje. Zdaj pa že pošteno ''nakladam''. Moral bi reči ''na hov-houvam''.    

Ravno prav smo se ohladili in odžejali, da smo bili pripravljeni za igrarije in kregarije potem pa, glej ga zlomka, že nas lastniki vlačijo in postavljajo v kolono kot kakšne otroke v šoli. Pa kam zdaj? Tukaj v senci je tako lepo. Ja kam, na sonce in v ''gužvo'', bi rekli po štajersko. Sem pa jaz, ko sem bolj odprte glave, pa mislim, da moji pasji prijatelji tudi, hitro ugotovil, za kaj gre. Kraševec se na ogled postavi!

O, kako sem ponosno dvignil glavo, še bolj sem zravnal svoj korak ko sem opazil, da se ozirajo za nami, se nam nasmihajo in se nas želijo dotikati. Že res, da so nekateri, sicer redki, spraševali katere pasme smo. Halo, kaj pa je zdaj to, ta smešnica, da Slovenec vpraša Slovenca, če je Slovenec? Pa dobro, se  mi je jeza hitro ohladila, ko sem videl in slišal, kako naši lastniki obiskovalcem z veseljem in ponosno razlagajo o nas in naših vrlinah, predvsem tujcem. Naenkrat me sonce in vročina nista več tako motila, ko sem slišal, da je ena izmed obiskovalk rekla, da sem čist in urejen. Ne, meni ni vroče, jaz sem čist in urejen. Vau! V tem našem razkazovalnem obhodu smo pozdravili tudi člane pihalne godbe in dekleta s kratkimi krilci so se nas še posebej razveselila in nas gladila. Zakon stari, glavne zvezde smo bili!

Ampak, pet minut slave šele prihaja. Ne verjamete? Poslušajte. Zdaj bom malo pohitel, se mi mudi. Grem gnjaviti za večerjo, potem pa na nočni sprehod, juhuhu.

Kje smo ostali?

Celotna naša kraševska procesija se preseli v pokrit prostor s tribuno in odrom. Opala, to pa bo zdaj nekaj. Predstavljajte si, na tribuni že polno ljudi, ki čakajo na našo predstavitev. Vsaj zdi se mi tako. Upam, da si ne domišljam preveč. Kaj pa jaz vem, jaz sem prvič tukaj. Prijetna gospa stopi na oder in začne govoriti. Po ploskanju sodeč je verjetno povedala nekaj lepega o nas. Potem se je pa začelo. Mi eden za drugim, ponosno korakamo pred odrom v trenutku, ko na moje veliko presenečenje stopi na oder moja lastnica in začne nekaj brati z lista. Vsi jo napeto poslušajo. Pa ne no, to je krivica zares, padel sem v šok. Vse mi pove, tega mi pa ni. Ampak to zdaj ni toliko pomembno. Pustimo malenkosti.

Pomembno je to, da smo bili občudovani z veliko začetnico in ploskanje ob koncu je bilo prav oglušujoče vsaj za nas, ko veliko bolje slišimo od vas, ''človečkov''. No pogostokrat veliko bolje, včasih slabše, se razume. Mi, kraševci, ki smo samostojni in preudarni bomo pa že vedeli, kaj je treba slišati in česa ne.

Konec dober, vse dobro, se temu reče. Ste si oddahnili ne, da sem končno pripeljal vso stvar do konca. Ha, ha, ha, ni še čisto tako.

 

 

Zdaj je prišel tisti najbolj zabavni, družabni del.

Naši lastniki so se sprostili, nekaj malega spili, se med seboj šalili, mi jih pa nismo motili, se utrujeni v senco zabili in po pasje molili, da bi se čim prej domov napotili. Ha, ha, ha, a ste vi to zdaj opazili? Vse se konča na –ili. Še sam sem presenečen nad to svojo pesniško stvaritvijo. Zdaj me samo nekaj skrbi? Kako bom le moji štajerski lastnici razložil to svojo nadarjenost za poezijo? 

Mislim, da smo na AGRI 2016 vsi skupaj svojo nalogo opravili več kot odlično. Da smo se pa ob tem imeli še neizmerno lepo pa tako ni potrebno posebej poudarjati. Prav zaradi tega opravičeno pripada iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega našega promocijskega dogodka.

 

Na svidenje na AGRI 2017! ( To so moje pobožno kraševske želje. Upam, da uresničljive. )

 

Vas pozdravlja vaš vdani NS  (To s kraticami je tako ''profi'', priznajte. )

 

 

Več fotografij si lahko ogledate TUKAJ.

 


 

Razstava "Kraševci - sinovi burje" se seli v Dutovlje

 

V dogovoru s TIC Dutovlje se razstava "Kraševci - sinovi burje" tokrat seli v Dutovlje. Otvoritev razstave bo 2. 10. 2016.