Ko govorimo o značaju neke pasme, mislimo predvsem na naravno zasnovo, torej na tiste lastnosti psa, ki so podedovane. Značaj psa pa je predvsem simbioza naravne zasnove (genetskega vpliva) in pridobljenih navad (vpliv okolja). Glede na poreklo, okolje in uporabo ter vzrejne selekcije imajo določene pasme oziroma pasemske skupine zelo zasidrane podedovane lastnosti. Tako so na primer ovčarske pasme bolj hitre, delovne in učljive kot pastirske. Pripadniki prve skupine psov stalno pazijo, da je vsa čreda skupaj in jo naganjajo v ograde, medtem ko pastirski psi poležavajo, vendar so kljub temu stalno budni. Njihova naloga je braniti čredo, če bi jo napadli volkovi, potepuški psi, tatovi ipd., zato so praviloma močnejši in ne preveč živahni.
Drugačna sta na primer borderski ovčar, ki je pravi deloholik, in nemški ovčar, ki med sprehodom stalno pazi na to, kje je njegov lastnik ali člani družine. Poleg tega je stalno pripravljen na povelja svojega lastnika in se na njihveč ali manj z veseljem odzove. Ker molosi in pastirski psi praviloma niso tako učljivi kot ovčarji, jih imajo ljudje za manj pametne, a je ravno obratno. Prav zato, ker so bistri, niso pripravljeni ubogati vsakega povelja, posebej če se jim zdi neumestno, nepotrebno.
Vedno so bili samostojni in so šli v akcijo le, če je bilo to potrebno, na primer če je bila v nevarnosti čreda ovac. Takrat so pokazali svojo neomajnost in pogum, sicer pa so »lenarili«. Čeprav ima kraševec ime tudi kraški ovčar, je po poreklu, uporabi in tudi videzu tipičen pastirski pes. Ime kraški ovčar je zavajajoče, vendar v času, ko ga je dobil, niso vsi kinologi pravilno ločevali med tema dvema pasemskima skupinama, poleg tega pa je v pogovornem jeziku lažje uporabljati kraški ovčar kot kraški pastirski pes (slednje je preokorno). Da bi se izognil zavajajočemu imenu, sem ga pozneje (prvič ob izidu svoje knjige o tej pasmi) preimenoval v kraševca.
Kraševec = Karst Shepherd / Miroslav Zidar ; prevod v angleščino Maja Mugerle. - Ljubljana : Kinološka zveza Slovenije, 2011