VZREJA KRAŠKIH OVČARJEV
Vzreja je temeljna dejavnost kinologije nasploh. Še toliko bolj pa je pomembna za preživetje naše edine avtohtone pasme. Tako so tudi napori kluba in njegovih članov usmerjeni predvsem v vzrejo, pomoč vzrediteljem in ohranitvi naše ogrožene pasme.
Danes nad celotno vzrejo čistopasemskih kraških ovčarjev bdi Državna vzrejna komisija – DVKKO pri Kinološki zvezi Slovenije – KZS, katere polnopravni član je od svoje ustanovitve tudi naš Klub kraških ovčarjev Slovenije – KKOS.
Kljub temu, da je danes kraški ovčar predvsem ljubeč družinski pes, pa je nekaj vzrediteljev, ki izpolnjujejo pogoje vključenih v projekt DINALP BEAR pri Zavodu za gozdove Slovenije, kjer vzrejajo mladiče namenjene izključno za varovanje čred pašnih živali. Zavod za gozdove Slovenije se povezuje z rejci pašnih živali in jim nudi strokovno pomoč pri zaščiti čred z elektro mrežami in pastirskimi psi kot varuhi čred.
Vzreja kraških ovčarjev temelji na nekaj stoletij starih vzrejnih praksah, kar se odraža tudi v tem, da je kraški ovčar ena zadnjih pasem, ki se skozi stoletja skorajda ni spremenila, niti po izgledu, niti po karakternih lastnostih. Tako kraški ovčar ohranja vse odlike, ki so ga krasile že v preteklosti.
Vzreja kraških ovčarjev je najprej vezana na standard pasme, ki je okvir za odbor plemenjakov in plemenk, primernih za vzrejo. Na leto DVKKO razpiše dva vzrejna pregleda, spomladi in jeseni, kamor se smejo prijaviti le t.i. čistopasemski kraški ovčarji z rodovnikom in DNK profilom.
Vzreditelji, ki zadostijo vsem pogojem za vzrejo, lahko svojo psico parijo zgolj z ustreznim plemenjakom ter odobritvijo DVKKO.
Ko govorimo o najpomembnejši dejavnosti znotraj kinologije – vzreji, je že pri mladičih pomembno prepoznati karakterne in fizične predispozicije posameznih mladičev, ki bodo lahko stopili na pot, bodisi uvajanja v prave pastirske pse, bodisi bodo postali vaši nepogrešljivi, ljubeči družinski člani.
Gre za nadaljevanje ohranjanja naše dediščine, vzreje kraških ovčarjev, ki je bila v naših krajih prisotna od pojava selitvenega pašništva. Kraški ovčar tako predstavlja živo mejo med človekom, njegovimi čredami ter divjimi zvermi. Torej tradicionalna vzreja in uporaba kraškega ovčarja na pašnikih ohranja in bogati naravno in kulturno dediščino, hkrati pa plemeniti biotsko pestrost naše narave, travnikov in gozdov.