Ko govorimo o značaju neke pasme, mislimo predvsem na naravno zasnovo, torej na tiste lastnosti psa, ki so podedovane. Značaj psa je predvsem simbioza naravne zasnove (genetskega vpliva) in pridobljenih navad (vpliv okolja). Glede na poreklo, okolje, uporabo ter vzrejne selekcije imajo določene pasme oziroma pasemske skupine zelo zasidrane podedovane lastnosti.

Kraški ovčarji s svojim značajem odražajo pokrajino iz katere izvirajo. Lahko bi dejali, da si je kraški človek znal izoblikovati bistrega psa trmaste zvestobe. Po svoji duši in naravi se kraški ovčarji povsem prilagajajo kraškemu človeku, ki je trd, odločen, kljubovalen, obenem pa zgovoren, odkrito čustven, zdaj nedostopen, zdaj prilagodljiv.

Čeprav ima kraški ovčar v svojem imenu zavajujoče poimenovanje, je po poreklu, uporabi in tudi videzu tipičen pastirski pes. Molosi in pastirski psi praviloma niso tako učljivi kot ovčarji, vendar videz v tem primeru vara. Pastirski psi so praviloma izredno bistri in posledično niso pripravljeni ubogati vsakega povelja, še posebej, če se jim zdi neumestno in nepotrebno.

Kraški ovčarji so kot pastirski psi izredno samostojni in gredo v akcijo le, če je to potrebno, na primer, če je v nevarnosti njim zaupana čreda ovac. Takrat pokažejo svojo neomajnost in pogum, sicer pa »lenarijo« in od daleč budno spremljajo okolico. 

Kraški ovčarji za razliko od drugih pastirskih psov veljajo za izredno ljubeče do celotne skrbnikove družine z izrazito željo po prilagajanju in vodljivosti. Zaradi izrazite povezanosti in sobivanja pasme s človekom so izredno vdani in zvesti, v vsakdanjem življenju pa postorijo marsikatero nalogo ne samo pastirskega temveč tudi ovčarskega psa. Preberi več…